»Kot to velja za umetnost, velja tudi za naravo. Reka, ptica ali molekula kisika ne vedo, da bi se morale ustaviti na kontrolni točki ali meji. Niti ni v dobro ljudi ali drugih bitij, da takšni zidovi obstajajo.«
»Vse ljudi peresa pozivajo, da pišejo, berejo in delujejo z zavestjo, da se morajo pogledi civilizacij po svetu razviti v smer bolj harmoničnega življenja – življenja, ki ga hrani narava, ne pa takega, ki naravo izčrpava; življenja, ki spoštuje njeno zapletenost, ne pa takega, ki jo uničuje.«
»Kot to velja za umetnost, velja tudi za naravo. Reka, ptica ali molekula kisika ne vedo, da bi se morale ustaviti na kontrolni točki ali meji. Niti ni v dobro ljudi ali drugih bitij, da takšni zidovi obstajajo.«
»Vse ljudi peresa pozivajo, da pišejo, berejo in delujejo z zavestjo, da se morajo pogledi civilizacij po svetu razviti v smer bolj harmoničnega življenja – življenja, ki ga hrani narava, ne pa takega, ki naravo izčrpava; življenja, ki spoštuje njeno zapletenost, ne pa takega, ki jo uničuje.«
»Te knjige nas popeljejo v agonijo družinskega življenja, delovnega mesta ali državne politike, v skoraj duhovno zavezo prijateljstva, v notranjo arhitekturo erotičnega občutja, banalnost kapitalizma in nemir vere.«
»Jeričevo delo bralca skozi objektivno in nepristransko naravo številk vzgaja v tisto, kar sodobni svet danes najbolj pogreša in zato tudi najbolj potrebuje – v opazujočega, razmišljujočega in kritičnega posameznika.«
»Knjiga skriva kratek mini priročnik o tem, kako in skozi katere konkretne stopnje poteka postopna človekova odtujitev samemu sebi in kakšno pot je nato treba ubrati za samoozdravitev.«
»Duhovi, Sile tega brezna, Kaos / in ti, pradavna Noč! K vam ne prihajam, / da motil bi in drezal kot vohun / v skrivnosti vašega kraljestva: dolga / in nujna pot me vodi skozi vaš / imperij k luči, ko v puščavah mraka / zgubljen in brez vodnika tavam, sam, / in iščem bližnjico do mračnih mej, s sosednjim Rajem.«
»Približno deset ur je minilo, odkar sem zapustil svoj dom, čeprav razdalja med Alepom in Gaziantepom po avtocesti ni več kot deset kilometrov. A zdaj se razdalja meri v dolgih letih – glej, koliko časa boš potreboval, da dospeš do drugega Neznanega … ali do drugega strahu.«
»Ampak to je bil avtoričin namen, dejala je, da so liki in zgodba v tem romanu postranskega pomena, samo ozadje za razpravo o mnogoterih temah, ki jih Tokarczuk zabeli s provokativnim razmišljanjem in značilno besedno živahnostjo, medtem ko zaključek popotovanja (in najditelj objekta želje) samo potrdita avtoričin smisel za humor in trpko ironijo.«